Na podlagi hipotez, ki so jih v zadnjih treh stoletjih izdelali številni učenjaki, kot Descartes, Buffon, Kant, Laplace, Hoyle in drugi, sta se izoblikovali v bistvu dve vrsti teorij o nastanku Osončja. Po prvi naj bi planeti nastali zaradi učinkov prehoda neke zvezde blizu Sonca: natančneje, planeti naj bi bili deli snovi, ki se je dvignila in odtrgala od neke zvezde zaradi plime, ki jo je povzročila druga zvezda.

To teorijo so zavrgli, kajti zaradi razdalj med zvezdami (v povprečju štiri svetlobna leta) in velikosti zvezd (v povprečju štiri svetlobne sekunde) je zelo majhna verjetnost, da bi se to moglo zgoditi. Danes na splošno priznavajo nebularno teorijo, ki temelji na Kant-Laplaceovi hipotezi, da so vsa telesa v Osončju nastala pred kakšnimi 4,5 milijarde let iz meglice medzvezdne snovi.

Preberite več: Nastanek Osončja

Voyager 1 je bil izstreljen v vesolje 5. septembra 1977 z namenom, da bi raziskal Sončni sistem. Carl Sagan (ameriški astronom, 1934-1996) je prepričal znanstveno skupnost naj sonda Voyager naredi fotografijo Zemlje, ko bo dosegla mejo Sončnega sistema. 14. februarja 1990, po tem ko je sonda opravila primarno misijo, so nadzorniki NASA poslali sondi ukaz, naj se obrne in fotografira planete Sončnega sistema. Med 14. februarjem in 6. junijem je Voyager poslal tudi fotografijo, katera prikazuje Zemljo kot bledo modro piko (pale blue dot), komaj opazno v daljavi.

Preberite več: Bleda modra pika

Člani Astronomskega društva Polaris, se ukvarjamo z amatersko astronomsko dejavnostjo ter s popularizacijo astronomije, fizike, tehnike in drugih sorodnih naravoslovnih ved. Tako želimo pripomoči k razvoju znanja in tehnologij na Koroškem. 

Preberite več: Ad Polaris

Oglasi in sponzorji